030 397 700
Linhartova cesta 17, Ljubljana
Kaj sploh je psihoterapija?
Psihoterapija ima več definicij. Uporabljajo se odvisno od metode in načina izvajanja. Ena od definicij je tudi naslednja: "Psihoterapija je namerna uporaba kliničnih metod in medosebnih značilnosti, ki slonijo na uveljavljenih psiholoških principih z namenom spremeniti klientovo vedenje, kognicije, emocije in/ali druge osebnostne značilnosti v smeri, ki so klientu zaželene (Prochaska in Norcross, 2003)."
Po Sigmundu Freudu je psihoterapija ozaveščanje nezavednih vsebin, ki se skozi življenje ustvarjajo v naši psihični strukturi. V vsakem primeru je psihoterapija odnos, ki se vzpostavi med klientom ter terapevtom, ne glede na način, strukturo dela ali uporabo različnih metod in tehnik. To je psihoterapevtski odnos, ki temelji na empatičnem sprejemanju in sočutju, preko katerega lahko posameznik doživi drugačno izkušnjo in predela svoje nerazrešene vsebine.
Posameznik skozi proces psihoanalitične psihoterapije odkriva vzroke za nastanek in razvoj psihosomatskih bolezni, psihičnih motenj ter ostalih simptomov, kot so npr. fobije, panične motnje, anksioznost in drugo. Lahko bi rekli, da je psihoterapija dejansko metoda, ki pomaga posamezniku odstraniti vzroke, ki povzročajo simptome. Posledično po čustveni predelavi tudi simptomi izzvenijo in izgubijo svojo moč. Po drugi strani pa je psihoterapija lahko le proces, ki pomaga posamezniku, da bolje spozna sam sebe in svoje notranje doživljanje.
Psihoterapija je način zdravljenja in osebnostne rasti, ki poteka s pogovorom, v katerem je klient samoiniciativen in aktiven udeleženec v procesu. Psihoterapevt je sopotnik, ki klienta spremlja na poti, ki je njegova. Hkrati ga usmerja le na način, da mu pomaga videti, kar je na poti skrito.
»Who looks outside, dreams;
who looks inside, awakes.«
Carl G. Jung
Kdaj se odločiti za začetek psihoterapije?
Za psihoterapijo naj se odloči posameznik, ki si želi pridobiti sposobnost neposrednega soočanja s svojimi težavami in strahovi. Oseba, ki si želi začeti zavedati svoje notranje dinamike in posledično začeti konstruktivno reševati svoje probleme v realnem življenju. Različni psihoterapevtski cilji odgovarjajo različnim potrebam, ki jih imamo.
Potrebno se je zavedati, da je psihoterapija proces, ki lahko traja več mesecev ali celo več let. Ni lahek proces, predvsem zahteva veliko samoiniciativnosti, odpovedovanja in predanosti. Kljub teme je čar terapije ravno v tem, da nudi korektivno izkušnjo in osebno rast, kar je na koncu (poleg osebne spremembe in odprave simptomov) tako neprecenljivo.
Psihoanalitična psihoterapija je globinska terapija. To pomeni, da klient s psihoterapevtom raziskuje svoj notranji svet in se odpravi tudi po svoji razvojni poti v zgodovino. V otroških izkušnjah klient med drugim najde odgovore na svoja vprašanja. V psihoterapiji ne gre za svetovanje, gre predvsem za ukvarjanje s samim seboj, za samospoznavanje, kjer je aktiven klient, ki prinaša vsebino, psihoterapevt pa je odgovoren za odnos in potek psihoterapevtskega procesa.
Komu je psihoterapevtski proces namenjen?
Psihoanalitična psihoterapija je primerna ob doživljanju občutkov depresije, anksioznosti, ob žalovanju, ob paničnih napadih in drugo. Primerna je za izboljšanje življenjskega funkcioniranja, je začetek konstruktivnega reševanja težav in odstranjevanja ovir v našem življenju, ...
Iskanje pomoči - ko ne vem, kaj se mi dogaja...
Ali naj si poiščem pomoč? Kako bom izpadel/a? Ampak k psihoterapevtu hodijo le nori ljudje? ... dileme in vprašanja, ki se vam porajajo so normalna za vsakega posameznika. Pomembno se je zavedati, da je psihoterapija (lahko) tako rekoč naša sopotnica in nič več stereotip.
Čustvovanje?
Doživljanje slabih ali dobrih izkušenj je subjektivno glede na dojemanje posameznika. Za nekatere je drobnejši, neprijeten dogodek že neprimerno doživetje, ki ga doživi ekstremno negativno in se počuti osamljenega, zavrženega, nesprejetega. Potrebno se je zavedati, da je vse to ok. Doživljanje čustev je vsakdanje in prav je, da čustva sprejmemo taka kot so in jih po potrebi predelamo...
Medosebni odnosi...
Medosebni odnosi v odraslosti so mnogokrat zapleteni, dinamika odnosa pa je odvisna od vsakega posameznika in njegovih prirojenih vzorcev. Kako, pod kakšnimi pogoji in zakaj prihaja do določenih posledic, ki jih kot odrasli izražamo v vsakdanjem življenju in na medosebnem področju?
