Bruce D. Perry (2006) pravi, da so naši možgani zasnovani tako, da nas ohranjajo pri življenju, in sicer zaznavajo, obdelujejo podatke, hranijo in delujejo na vse informacije tako iz zunanjega kakor tudi iz našega notranjega sveta. Da so možgani sposobni uresničiti delovanje, aktivirajo na stotine nevronskih sistemov, ki delujejo neprekinjeno, dinamično ter uravnavajo postopke spreminjanja, kot sta povečanje ali zmanjšanje dejavnosti za nadzor telesne fiziologije. To so t.i. sinaptične povezave.
Socializacijske izkušnje drugega leta povzročijo porazdelitev in selektivno izgubo povezav v orbitofrontalnem korteksu (prednji del možganske skorje). Pojavi se rezanje preseženih sinaps (torej preseženih povezav v možganih), ki se posledično selekcionirajo. Proces obrezovanja sinaps povzroči, da možgani ohranijo le dele, ki jih otrok aktivno uporablja. Čeprav se rast sinaps ter celotni proces ponovno ponovita v fazi mladostništva, so že najzgodnejše izkušnje pomembne, saj aktivirajo določene nevronske povezave, ki omogočajo nastajanje novih sinaps in krepitev prejšnjih.
Prenos čustvenega reguliranja, kot smo se ga naučili - iz otroštva...
Dokazi podpirajo mnenja, da so izhodišča vzorca čustvenega reguliranja v prvih letih otrokovega življenja, ki jih je ustvaril s svojimi objektnimi odnosi, skozi čas prenesena v nove odnose, ki jih otrok ustvarja. Na podlagi teh ugotovitev je zelo pomemben aspekt na zgodovino odnosov ter vzorcev, ki jih je je objekt prenesel iz svoje mladosti v nov odnos s svojim otrokom.
