Znanstveniki, psihologi in ostali strokovnjaki pravijo, da je čustvo duševni proces, s katerim izražamo odnos do vsega, kar nas obdaja. Na določen dogodek, ki ga doživimo, se odzovemo z lastno reakcijo. Za nas same je izjemno pomembno, da se naučimo čustva prepoznavati in jih primerno izražati. Iz izkušenj vemo, da v kolikor jih izražamo na primeren, a kljub vsemu edinstven način, nam v življenju uspe graditi dobre odnose z drugimi. Čustva moramo spremljati, jih sprejeti in o njih razmišljati. Ko se nam nekaj zgodi, ko nekaj začutimo ob spremembi, se moramo vprašati: »Kaj je to čustvo? Kaj mi govori o situaciji, v kateri sem? Zakaj se je pojavilo? Kaj mi situacija torej pomeni?«

​

Čustva so povezana z našimi interpretacijami dogodkov, ne le z dejansko situacijo. Čeprav mislimo, da se odzivamo na dogodke v življenju, se pravzaprav odzivamo na to, kako te dogodke razumemo ali jih presojamo. Na določeno situacijo se odzovemo čustveno različno in vsak drugače - individualno. Vsi imamo možnost, da čustva obvladujemo z našim vedenjem. Sami se odločamo ali bomo čustvo pokazali ali ne. Čustva predvsem ni dobro tlačiti in skrivati v sebi, potrebno jih je izraziti, predvsem pa to vpliva na naše dobro počutje. Ni pa vseeno kje jih izrazimo in na kakšen način jih izrazimo. Če smo jezni, ni nujno, da smo tudi fizično agresivni. Lahko si izberemo pot, po kateri bomo jasno povedali, da nam vedenje določene osebe ni všeč in da zahtevamo oziroma še bolje, želimo, da svoje vedenje oseba spremeni. Moramo se zavedati, da se potlačena čustva še vedno izražajo v našem vedenju, le pravega motiva ali vzroka za njih ne poznamo in tako pojasnjujemo naše vedenje na nam všečen način. Posledično se potolažimo, a hkrati se morda neprimerno vedemo do drugih.