Naš spomin je naše življenje!

Čustveni spomini so jedro naše osebnostne zgodovine!

»Kdaj ustvarimo spomin?« Ste se kdaj spraševali kaj so vaši prvi spomini? Ste kdaj razmišljali, katerih najzgodnejših izkušenj se spominjate? Poleg dejanskega spomina je v našem življenju nadvse pomemben tudi čustveni spomin. Čustveni spomini so jedro naše osebnostne zgodovine. Filozofi in psihologi so že dolgo nazaj v zgodovini teoretizirali, kako čustva krepijo ali bremenijo človeški spomin. Danes so kognitivni nevroznanstveniki preusmerili mnenja, kako prihaja do čustvenih spominov. Študije in raziskave razkrivajo organizacijo čustvenih spominskih mrež na ravni sistemov. Moderna nevroznanost poskuša v celoti opisati koristne učinke čustvenega doživljanja na druge možganske sisteme, vključno z delovnim spominom, procesnim učenjem, kot tudi škodljive vplive čustvenega doživljanja.

SENZORNI SPOMIN

KRATKOROČNI SPOMIN

DOLGOROČNI SPOMIN

Spomin prilagodimo našim zmožnostim predelave izkušnje...

Spomin čustvenih dogodkov je lahko bolj ali manj natančen kot pri spominu čustveno nevtralnih dogodkov. Razlikuje se tako v priklicu dejstev in detajlov kot v času, ki je potreben, da dogodek »zakodiramo« v možgane. Spomin na dogodke se, zaradi vpliva hkratnega doživljanja intenzivnih čustev, hitro pretvarja v tako imenovan spomin bliskavice. To se lahko zgodi v primeru travme, zaradi katerih človeški spomini še bolj okrnijo dogodek, ga naredijo njim subjektivno pošastnega. Ali pa »gre« spomin v popolno nasprotje in se tako zaradi grozote dogodka in prehude obremenitve našega psihičnega aparata, poleg popačenja tudi potlači daleč stran v nezavedno.

SPOMIN BLISKAVICE

TRAVMATIČNI SPOMIN

ZAMRZNITEV SPOMINA

Travmatična izkušnja korenito vpliva na spomin dogodka!

»Zamrznjeno« shranjeni spomini lahko trajajo mesece ali leta, vendar vemo, da kljub jasnosti spomina, množici podrobnosti in prepričanj o svoji zaznavi, niso in ne morejo biti popolne kopije zaznav. Spomin na osrednje dogajanje je dokaj odporen na spremembe, za podrobnosti pa to ne velja.  Seveda pa je vse odvisno od osebe same. Danes je za posameznika okolje v katerem živi zelo stresno in naporno. S stresom se spopadamo vsi, zato lahko trdimo, da se je z njim srečal prav vsak. Torej, kako bo posameznik premagal stres in kakšne posledice mu lahko pusti, je odvisno le od njega samega.

 

Manjše travmatično doživetje lahko izzove pri otroku tudi ločitev staršev, vrstniško nasilje v vrtcu ali šoli, smrt hišnega ljubljenčka itd. Hujša travmatična doživetja pa je tako za odraslega kot za otroka lahko vojna, streljanje, nasilje, ugrabitev, mučenje, trpinčenje, naravne katastrofe, avtomobilske nesreče, dogodki, pri katerih je oseba priča težki poškodbi ali nasilni smrti druge osebe in podobno. Pri otrocih se med seksualne travme prištevajo tudi razvojno neustrezne spolne izkušnje brez nasilja in poškodbe.

PRIJETNI SPOMINI

NEPRIJETNI SPOMINI

REPRODUCIRANI SPOMIN

|  Psihoterapevtsko svetovanje, psihoanalitična psihoterapija ter podporna psihoterapija so namenjene vsem, ki se znajdejo v stiski ali si želijo spremembe v življenju.  |

© 2020 by INSIDE, psihoterapija in svetovanje.  |                                  |  Več o pogojih uporabe in avtorskih pravicah tukaj, več o zasebnosti tukaj.  

030 397 700

Trubarjeva cesta 47, 1000 Ljubljana