030 397 700
Linhartova cesta 17, Ljubljana
Naš spomin je naše življenje!
Čustveni spomini so jedro naše osebnostne zgodovine.
»Kdaj ustvarimo spomin?« Ste se kdaj spraševali kaj so vaši prvi spomini? Ste kdaj razmišljali, katerih najzgodnejših izkušenj se spominjate? Poleg dejanskega spomina je v našem življenju nadvse pomemben tudi čustveni spomin. Čustveni spomini so jedro naše osebnostne zgodovine. Filozofi in psihologi so že dolgo nazaj v zgodovini teoretizirali, kako čustva krepijo ali bremenijo človeški spomin. Danes so kognitivni nevroznanstveniki preusmerili mnenja, kako prihaja do čustvenih spominov. Študije in raziskave razkrivajo organizacijo čustvenih spominskih mrež na ravni sistemov. Moderna nevroznanost poskuša v celoti opisati koristne učinke čustvenega doživljanja na druge možganske sisteme, vključno z delovnim spominom, procesnim učenjem, kot tudi škodljive vplive čustvenega doživljanja.
SENZORNI SPOMIN
SENZORNI SPOMIN
Senzorni spomin je neposredna sled dražljaja. Prepoznamo enostavne vzorce, pomen še ni vključen v zaznavo, gradiva še ne razumemo. Zmogljivost te stopnje spomina je zelo velika.
KRATKOROČNI SPOMIN
KRATKOROČNI SPOMIN
Druga stopnja je kratkoročni spomin. To za nas predstavlja delovni spomin in je nosilec naše zavesti. V njem se odvijajo spoznavni procesi, nova informacija dobi pomen. Z njim ponovno obdelujemo informacije, ki jih obnovimo
DOLGOROČNI SPOMIN
Pravijo, da dolgoročni spomin skoraj nima omejitve. Z obdelovanjem preoblikujemo informacijo v takšno obliko, ki jo nato lahko shranimo dolgotrajno. Tukaj hranimo ogromno podatkov, pozabljanje obdelanih informacij oziroma dobro shranjenih spominov pa je počasno.
DOLGOROČNI SPOMIN
Spomin prilagodimo našim zmožnostim predelave izkušnje...
Spomin čustvenih dogodkov je lahko bolj ali manj natančen kot pri spominu čustveno nevtralnih dogodkov. Razlikuje se tako v priklicu dejstev in detajlov kot v času, ki je potreben, da dogodek »zakodiramo« v možgane. Spomin na dogodke se, zaradi vpliva hkratnega doživljanja intenzivnih čustev, hitro pretvarja v tako imenovan spomin bliskavice. To se lahko zgodi v primeru travme, zaradi katerih človeški spomini še bolj okrnijo dogodek, ga naredijo njim subjektivno pošastnega. Ali pa »gre« spomin v popolno nasprotje in se tako zaradi grozote dogodka in prehude obremenitve našega psihičnega aparata, poleg popačenja tudi potlači daleč stran v nezavedno.
SPOMIN BLISKAVICE
SPOMIN BLISKAVICE
Za slednjega je značilno, da se oseba zelo prepriča v točnost lastnega spomina, ki je poln podrobnosti. Kljub temu pa je ta spomin lahko poln popačenj in precej odstopa od resničnosti, če ga spremljajo negativna oziroma zelo neprijetna čustva.
TRAVMATIČNI SPOMIN
TRAVMATIČNI SPOMIN
... in travmatične izkušnje so v možganih drugače kodirane kakor prijetne, ugodne izkušnje v preteklosti. Specifični spomini, slike, čustva in občutki na travmatične dogodke so globoko vtisnjeni v spomin v možganih travmatiziranih posameznikov.
ZAMRZNITEV SPOMINA
ZAMRZNITEV SPOMINA
Bolj kot je intenzivno čustvo, ki spremlja dogajanje, boljšo zamrznitev spomina omogoči na dogodek, ki nas je vznemiril. Tako nastali spomini, so jasni in polni podrobnosti o dogajanju, navzočih osebah, času dogajanj ipd.
Travmatična izkušnja korenito vpliva na spomin dogodka!
»Zamrznjeno« shranjeni spomini lahko trajajo mesece ali leta, vendar vemo, da kljub jasnosti spomina, množici podrobnosti in prepričanj o svoji zaznavi, niso in ne morejo biti popolne kopije zaznav. Spomin na osrednje dogajanje je dokaj odporen na spremembe, za podrobnosti pa to ne velja. Seveda pa je vse odvisno od osebe same. Danes je za posameznika okolje v katerem živi zelo stresno in naporno. S stresom se spopadamo vsi, zato lahko trdimo, da se je z njim srečal prav vsak. Torej, kako bo posameznik premagal stres in kakšne posledice mu lahko pusti, je odvisno le od njega samega.
Manjše travmatično doživetje lahko izzove pri otroku tudi ločitev staršev, vrstniško nasilje v vrtcu ali šoli, smrt hišnega ljubljenčka itd. Hujša travmatična doživetja pa je tako za odraslega kot za otroka lahko vojna, streljanje, nasilje, ugrabitev, mučenje, trpinčenje, naravne katastrofe, avtomobilske nesreče, dogodki, pri katerih je oseba priča težki poškodbi ali nasilni smrti druge osebe in podobno. Pri otrocih se med seksualne travme prištevajo tudi razvojno neustrezne spolne izkušnje brez nasilja in poškodbe.
PRIJETNI SPOMINI
PRIJETNI SPOMINI
Ob prisotnosti prijetnih in pozitivno nabitih doživljajih, se le-ti bolje shranijo v spomin.
Pozitivno obarvane izkušnje močneje spodbudijo možgane, hkrati pa so znanstveniki ugotovili, da si ljudje bolj zapomnimo vse, kar izstopa iz naše vsakodnevne rutine.
NEPRIJETNI SPOMINI
NEPRIJETNI SPOMINI
Za razliko od čustveno prijetno nabitih preteklih dogodkov, stresnost dogodka zelo močno vpliva na naš priklic podrobnosti iz dolgoročnega spomina. Večja kot je stopnja stresa oziroma negativna čustvena vzburjenost, slabša je kakovost in količina spominske obnove.
REPRODUCIRANI SPOMIN
REPRODUCIRANI SPOMIN
Raziskave spomina kažejo, da možgani običajno ne zmorejo natančno reproducirati odtisov preteklih izkušenj. Namesto da bi se natančno spominjali, so spomini preoblikovani v zgodbe. Naš spomin je lahko izkrivljen in mnogokrat odstopa od realnosti, predvsem to velja za neprijetne spomine.