Kaj je toksični odnos in kako se razvije?

Toksični odnos je strupeni odnos. Kaj to pomeni? Vsi vemo, da strup ni primeren za uživanje in nam lahko povzroči močne poškodbe ali celo kaj hujšega. Torej, strupeni odnos podobno, greni naše življenje, nam škoduje in nas ovira, vse to pa se lahko dogaja na tako prikriti ravni, da se tega včasih sploh ne zavedamo. Nasprotna oseba s katero smo v strupenem odnosu nam tako rekoč pije energijo, ki bi jo lahko porabili za druge odnose in/ali zase ter izboljšanje svojega življenja. Od odnosa ne moremo odstopiti, ker imamo drugo osebo radi, se počutimo krive, da bi jo zapustili ali pa je celo ne moremo zato, ker smo ji poslovno podrejeni.

Poznamo različne vrste toksičnih odnosov med prijatelji, vrstniki, partnerji, obstajajo pa tudi toksični odnosi, ki vplivajo na otroka, in sicer iz relacije starša. Najizrazitejša razlika med zdravimi ter toksičnimi odnosi je svoboda, s katero se izražajo družinski člani.

Zdravi družinski odnosi spodbujajo individualnost, osebno odgovornost in samostojnost. Otrok je spodbujan k raziskovanju sveta in razvijanju občutkov lastne vrednosti in samospoštovanja. Toksični odnosi med otroki in starši odvračajo od individualnega izražanja. Celotni odnos se podredi mislim in potrebam staršev. Starši podpirajo zlivanje, zabrisovanje osebnih mej. Pogosto prihaja do dušenja osebnosti. Podobno se toksični odnos odraža tudi med dvema odraslima osebama. Vsekakor pa se po navadi ravno iz omenjenega strupenega odnosa starši – otroci, v odraslosti razvijejo novi strupeni odnosi, ki jih otroci prevzamejo po vzorcu starševstva.

 

Toksični ljudje niso zmožni empatije in znajo vsako situacijo obrniti tako, da povzročijo negotovost v žrtvah, hkrati s sebe odstranijo krivdo, prevzame jih občutek veličavosti, dominance in kontrole. S tem ustvarjajo toksične odnose. Postavite se zase in ne bodite žrtve toksičnega odnosa. Z odrešitvijo od toksičnega odnosa se končajo tudi prepiri, kričanje in poniževanje, ki je prisotno ob strupenem odnosu.

V obliki toksičnega odnosa prihaja do čustvene zlorabe. Raziskave so razkrile, da je tveganje za psihološko nasilje posebej visoko v družinah, kjer ima otrok vlogo grešnega kozla, kjer je oče dominanten in nestrpen, kjer je mama rigidna in manipulativna ali sta starša kaotična in nekompetentna. Otroci, ki so bili čustveno zlorabljeni na način poniževanja, zaničevanja, kritiziranja, dolgotrajnega ignoriranja in podobno, imajo porušeno samospoštovanje, zdrav psihološki razvoj pa je poškodovan ali onemogočen.

 

Kasneje v odraslosti je prisoten občutek nepomembnosti, nevrednosti in nesposobnosti. To so občutki, ki mnogokrat izhajajo iz dejstva, da se otroci včasih zavestno včasih nezavedno krivijo za to, kar se jim dogaja skozi razvoj. Oškodovanim odraslim primanjkuje samozavesti, prisotno je nizko samospoštovanje, kar lahko obarva vse aspekte njihovega življenja.

 

Raziskovanje na področju psihologije, psihoterapije ter drugih družbenih ved se že desetletja ukvarja z raziskovanjem medosebnega odnosa. Ugotovljeno je bilo, da lahko mnogo čustvenih, psiholoških ter zdravstvenih posledic povzročijo prav odnosi, ki niso primerni, kjer človeka oropajo svobode in samostojnosti ter mu vzamejo energijo do življenja.

Vse naštete karakteristike se izoblikujejo v otroštvu in se ohranijo v odraslem obdobju. V psihoterapevtskem procesu ima posameznik možnost prebujanja empatičnega odnosa. Empatija v psihoterapevtskem odnosu pomeni za posameznika izkušnjo takšne varnosti, ki mu omogoča opustitev tistih delov doživljanja samega sebe, ki jih prej zaradi obramb ni uspel.

Zgodovina ni usoda, če v svojem življenju najdemo pomen in smisel. Korektivna izkušnja v poznejših odnosih lahko dejansko spremeni prihodnji razvoj duševnosti. Predvsem ko čustva dobijo besede in postanejo zavedna imamo možnost predelati problematične vsebine. Način, kako posameznik reagira in odgovarja na vplive iz okolja, je oblikovan na podlagi izkušenj z najbližjimi in teh izkušenj ne more nič nadomestiti. Lahko pa vplivamo na posledice, ki smo jih deležni v odraslosti ter spremenimo svoj odnos do sveta in ljudi.

|  Psihoterapevtsko svetovanje, psihoanalitična psihoterapija ter podporna psihoterapija so namenjene vsem, ki se znajdejo v stiski ali si želijo spremembe v življenju.  |

© 2020 by INSIDE, psihoterapija in svetovanje.  |                                  |  Več o pogojih uporabe in avtorskih pravicah tukaj, več o zasebnosti tukaj.  

030 397 700

Gosposvetska 5, 1000 Ljubljana