V raziskavah so opazovali, kako intenziven stres doživljajo otroci, v primeru, ko so ločeni od svojih staršev. Predvsem so razlike pri doživljanju stresa otrok v primeru kratkoročne oziroma dolgoročne odsotnosti staršev. Ob prekinitvi stika s staršem, otrok doživlja (intenziven) stres in si želi starša priklicati nazaj, kar se kaže na fizični in motorični ravni.
Danes je nedvoumno, kako predolga prekinitev stika med mamo in otrokom za seboj pušča posledice, ki se kasneje v prihodnosti opazijo na njegovi osebnosti.
Vloga mame.
Najpomembnejši je odnos med materjo in dojenčkom v prvih dvanajstih mesecih. Tudi v primerih, ko je navezanost prekinjena v prvih dveh letih, lahko otrok trpi dolgoročne, nepopravljive posledice. Tveganje ostaja do petega leta otrokove starosti. V primerih, ko je mama uglašena s svojim otrokom, prepozna ter zadovoljuje otrokove potrebe, poteka razvoj nemoteno. Uglašenost na kratko pomeni, da je mama pozorna na otrokove potrebe, da jih zadovoljuje pred svojimi ter da sledi otroku v njegovem razvoju in občuti njegove stiske. Varna navezanost predstavlja zdrav odnos med starši in otrokom.
Vloga očeta.
Čeprav običajno oče ni primarni objekt, je kljub temu zelo pomembna figura v življenju svojega otroka. Otrokova navezanost na mater lahko pušča večje posledice v otrokovem obnašanju kot varna navezanost na očeta, vsekakor pa oče ni nepomemben pri otrokovem razvoju. Otrok ponotranja in idealizira tako mamo kot očeta. Od matere ponotranja običajno predanost in zaupanje, od očeta aktivnost in prodornost. Ob očetu se otrok uči konkurenčnosti, obvladovanja rivalstva in sodelovanja. Oče je pomemben, ker je drugačen od mame. Otrok potrebuje identifikacijo z obema, da v sebi razvije vse omenjene poteze.