• Anamarija S. Rabič

Histerija ali histrioničnost? 🧐

Danes histrionični značaj pogost pri ljudeh, ki ne izkazujejo značilnih in opaznih histeričnih simptomov. Veliko ljudi s histrionično osebnostno motnjo ni nikoli doživelo »histeričnega napada«, vendar pa njihovo subjektivno doživljanje izvira iz dinamike, ki (lahko) povzroča takšne histerične izbruhe. Histrionične osebe lahko funkcionirajo tako na nevrotični kakor tudi mejni ali psihotični ravni organiziranost.


Zase praviloma pravijo: »Sem le prijazna oseba, ki želi zgolj pomagati!«.

Za osebe s to motnjo so značilni vzorci obračanja pozornosti nase in izrazite čustvenosti. Hkrati izražajo povišano potrebo po odobravanju in neprimernemu zapeljevanju. Osebe živijo za pozornost in so vrhunski strokovnjaki za zunanjo podobo. Vse drugo so zanje nepomembni detajli. Na žalost pa je to, kar vidimo navzven le predstava in zagotovo ne to, kar bomo kasneje dejansko »dobili«.



Histeričen vs. histrioničen...

Nekateri psihoanalitični avtorji uporabljajo izraz »histeričen« za bolje delujoče osebnosti, torej osebe na nevrotični ravni. Izraz »histrionični« pa se nanaša na osebnosti v mejnostnem ali psihotičnem območju. Prežeti so z anksioznostjo, so zelo intenzivni in zelo reaktivni. Tukaj govorimo o toplih, energičnih in intuitivnih osebah. Intenzivnost se odraža predvsem v medosebnih odnosih, kjer jih vleče v ponavljanje dramatičnih situacij iz preteklosti in posledično tudi v tvegane situacije. Poleg omenjenega naj omenimo še »histerično labilnost afekta«, kar pomeni da se lahko njihov čustva izjemno hitro spreminjajo.


Stoletja je veljalo, da lahko zaradi histrionične osebnosti trpijo zgolj ženske. V zadnjih desetletjih je ugotovljeno, da lahko osebnost opazimo tako pri ženskah, kakor pri moških. Obstaja tudi mnogo histrioničnih moških, ki pa si za razliko od ženskega spola osebnosti, bolj kot pozornost želijo potrditve in sprejetosti.

Recent Posts

See All