Naše vprašanje se glasi: "So otroci, ki so v svojih prvih letih življenja vzpostavili varno navezanost z materjo bolj uspešni v svojem ljubezenskem življenju v odraslosti?"
Izbira partnerja...
Predvsem je pomembno, kako ti odrasli funkcionirajo v daljšem obdobju partnerstva ter posledično, kakšne vrste partnerjev si iščejo. Predvidevamo torej, da so otroci, ki so se ne-varno navezali, tudi kot odrasli ne-varno navežejo na svoje partnerje ter z njimi niso tako uglašeni, kot so varno navezani partnerji?
Psihoanaliza pravi, da si v odrasli dobi nezavedno poiščemo partnerje, ki spominjajo na starše nasprotnega spola, ker nam je tako lažje vzpostavljati stare vzorce in delovati kot smo izurjeni. Je torej teorija navezanosti v odraslosti povezana s tem? Prenos vzorca na novo generacijo se vzpostavi na podlagi navezanosti v mladosti, vzrok za nastanek neke vrste navezanosti pa je, med drugim lahko osebnostna motnja.
Prenos vzorcev in s tem magnet za točno določene partnerje.
Odrasli prenašamo svoje vzorce navezanosti iz otroštva kasneje v odraslost! Funkcioniramo na način, na katerega smo navajeni. Katere vrste navezanosti se med seboj privlačijo, delujejo, uspešno sovpadajo, so dezorganizirane ali ne-ujemajoče pa nam razkrivajo novejše raziskave. Dandanes so to-vrstne raziskave precej priljubljene, saj bi po teoriji odraslim pomagale najti svojo boljšo polovico na bolj funkcionalni način. Tako bi se ljudje že na podlagi svojih otroških razvojnih let podali v odnos, za katerega verjamejo, da bo funkcioniral.
