Danes je v sodobni družbi velik porast narcisizma, na kar opozarjajo tudi psihoanalitski avtorji. Vsekakor to vpliva na medosebne odnose ter funkcioniranje v odraslosti.
Za narcisistično osebo bi lahko poenostavljeno dejali, da svoj pogled na svet jemlje kot edini pravilen, dober in z najboljšimi nameni. Toda za to masko velikega samozaupanja leži krhka samopodoba, ki se medosebno odziva izjemno preobčutljivo. Narcisistično osebnostno motnjo prepoznamo po pretirani občutljivosti za kritiko ter po izredno močni potrebi po ljubezni, priznanju in pozornosti. Posameznikove fantazije o neomajnem uspehu so prežete z nerealnimi cilji in težnjami, kot so posedovanje izjemne moči, zdravja, genialnosti, realizacija idealne ljubezni.
Prehude frustracije...
To se lahko zgodi, če otrok odrašča v okoliščinah s prehudimi ali prepogostimi frustracijami s strani zanj pomembnih objektov ali če je vsebina diadnega odnosa otrok - mati neustrezna. Otrok v teh pogojih ne more razviti bazičnega zaupanja vase in v svoje okolje, kar je temelj zdravega, pozitivnega samovrednotenja.
Splitting samopodobe...
Za narcistične osebnosti je med drugim značilen razcep v samopodobi: na zunanjo, javno, idealno in grandiozno samopodobo ter na razvrednoteno, notranjo samopodobo, ki je nadvse krhka in ranljiva. Zunanja samopodoba služi temu, da ščiti krhko, notranjo samopodobo pred občutkom razvrednotenja – tako ohranja samospoštovanje.
Commentaires