Ljubezen velja za enega temeljnih fenomenov, ki določajo človekovo bivanje. In kaj je na ljubezni tako posebnega in zapletenega, da se z njo ukvarjajo (skoraj) vse smeri od poezije, pravljic, legend in mitov do filozofije, teologije in celo znanosti - in to od samega začetka naše kulture?
Razumevanje ljubezni?
Ko jo želimo razumeti in razložiti, se srečamo s toliko nasprotji, paradoksi in nelogičnimi predpostavkami, da se nam ljubezen zazdi povsem neulovljiva na ravni racionalnega diskurza, ki ga gojita filozofija in znanost.
Med časom doživljanja ljubezni, se ljubezen opredeljuje na različne načine. Zgodovina jo obarva po svoje in ljudje si jo razlagajo, kot so navajeni v določenem časovnem obdobju.
Zamisel, da je ljubezen mogoče ali celo potrebno definirati, se je pojavila v kulturi, ki razum in čustva strogo ločuje, prvemu pa predpisuje večji pomen in boljše zmožnosti. Razum je torej pripisana zmožnost, da zaobjame, razčleni in opredeli čustvo ljubezni ter ga s pridobljenim razumevanjem obvladuje, nadzira in kanalizira.
Babilonska ljubezen
Zanimivo je tudi dejstvo, da so že Babilonci povezovali moč ljubezni - in ne le s spolno naslado - temveč tudi z notranjo, čustveno močjo, ki je sposobna dvigniti človeka iz divjega naravnega stanja v duhovni svet.
Ob tem pa človek plača določeno ceno... prekinjen je idilični stik z naravo in edinstvenostjo, a povratka nazaj ni. Zaljubljenost je prav poseben občutek.