• psihoterapevtka.

Cilj(i) psihoterapije?

Updated: Oct 13

Za psihoterapijo in za iskanje doživetih izkušenj, ki so posamezniku povzročile posttravmatsko stresno motnjo oziroma samo izkušnjo travme, so spoznanja o dejanski učinkovitosti psihoterapije neprecenljiva. Kompleksni sistemi v možganih niso primitivni kompleksi. Spremlja jih telesna zaznava. Psihoterapevt zaradi novejših odkritij lažje ter bolje razume, kako občutek deluje na zavesti ravni. Preko zaznavanja določenih občutkov posameznik sprejme neko odločitev.


Cilji psihoanalitične psihoterapije so:

a) Zmožnost ustvarjanja bolj izpopolnjujočih odnosov.

b) Boljša izraba talentov in sposobnosti.

c) Realnejši pogled na samega sebe.

d) Večja regulacija čustev.

e) Doživljanje zadovoljujočih spolnih izkušenj.

f) Zrelejše razumevanje sebe in drugih.

g) Boljše, svobodno, fleksibilno soočanje z življenjskimi izzivi.

Pomagati posamezniku pri tisti razvojni nalogi, ki je pri konkretni osebi najnujnejša in si jo želi – pa naj bo to izboljšanje odnosov, razcvet njene ustvarjalnosti, žalovanje ali pa pridobivanje minimalne zavesti o tem, da je oseba živa in si to tudi zasluži.


Spoznanje, da so možgani sposobni razločiti med doživljanji, ki jih zaznava je razmeroma nova. Predvsem govorimo o emocionalnih programih, ki še niso občutki vendar le avtomatske reakcije, ki jih možgani sprožijo, da lahko telo hitro aktivira.


Čustvena komunikacija!

Kot v procesu razvoja navezanosti, kjer čustvena komunikacija oblikuje desno hemisfero možganov, je čustvena komunikacija prav tako pomembna za terapevtski odnos. Pri govoru so pomembni odtenki pomenov besed, jezikovna intonacija, ton, sila glasu in ritem. V času močnega čustvenega doživljanja v procesu psihoterapije vpliva neverbalna, čustvena komunikacija na klientovo shranjeno vsebino, na notranje modele iz otroštva. Objektno-relacijske informacije se prenašajo predvsem s primarnim komunikacijskim sistemom, kjer mora biti psihoterapevt pozoren tudi na držo, obrazno izražanje, gibanje telesa, glasovno prepletanje ter zaporedje izgovorjenih besed. Prava možganska in telesna neverbalna komunikacija sta dvosmerna procesa.



Če terapevt in klient komunicirata med seboj na čustveni ravni, torej oba z desno hemisfero možganov, je to temeljni proces znotraj terapevtskega odnosa. Tako kot desna stran čustveno komunicira, tudi sprejema čustvena sporočila. Psihoterapija tako ni le zdravljenje s pogovorom, temveč je zdravljenje s čustveno komunikacijo.

|  Psihoterapevtsko svetovanje, psihoanalitična psihoterapija ter podporna psihoterapija so namenjene vsem, ki se znajdejo v stiski ali si želijo spremembe v življenju.  |

© 2020 by INSIDE, psihoterapija in svetovanje.  |                                  |  Več o pogojih uporabe in avtorskih pravicah tukaj, več o zasebnosti tukaj.  

030 397 700

Trubarjeva cesta 47, 1000 Ljubljana