Umetnostna terapija je zelo mlada disciplina, vendar iz spisov in opisov Sigmunda Freuda ugotovimo, da je že on uporabljal to metodo pri nekaterih svojih pacientih, ki so mu risali in na papir izlivali svoje sanje. Umetnost je že od nekdaj način izražanja, komuniciranja in nenazadnje tudi zdravljenja.
Danes lahko umetnostno terapijo definiramo kot obliko terapije, kjer ima ustvarjanje slik in predmetov glavno vlogo v psihoterapevtskem odnosu med terapevtom in klientom. Ravno je to zelo pomemben del pri osebah, ki ne znajo oziroma ne zmorejo izražati svojih misli in čustev na drugačen, verbalni način.
Umetnostna terapija je torej uporaba umetniškega materiala za samoizražanje in refleksijo.
Klienti lahko sodelujejo pri umetnostni terapiji kljub temu, da niso nadarjeni ali pred tem niso imeli nobenih izkušenj z umetnostjo, saj estetska vrednost pri tem ni pomembna. V zgodovini lahko opazimo mnogo znanih umetnikov, ki so osebe, katerim so diagnosticirali duševno motnjo, med njimi tudi Vincent van Gogh.
Njihova dela izkazujejo izjemno umetniško nadarjenost. Še danes ne vemo, ali so (bili) nadarjeni prav zaradi svoje bolezni in sveta v katerem so živeli.
Klient se mora počutiti svobodnega pri izražanju tako bizarnih kot realističnih podob, regresivnih in naprednih, negativnih in pozitivnih ter vseh oblik in podob njegovega subjektivnega sveta.
Posledično lahko njihovo likovno izražanje v terapiji počasi privede tudi do besedne komunikacije.
Comments