V današnjem kompleksnem svetu ločimo med obsesivno kompulzivno motnjo ter obsesivno kompulzivno osebnostjo. Medtem ko prva precej ovira življenjski slog posameznika, za drugo to ni resnično - dejansko so posamezniki lahko tudi zelo zadovoljni s svojimi lastnostmi.
Torej, kje so razlike?
Najprej lahko omenim, da je kratica OKM namenjena obsesivno kompulzivni motnji, za obsesivno kompulzivno osebnost pa je v uporabi "ime" anankastična osebnost. Po eni strani je anankastična osebnost lahko povezana tudi z OKM, po drugi strani pa se OKM pojavlja pri vrsti drugih osebnosti.
Anankastična osebnost v svoji osnovi sprejema skrbnost in pedantnost kot nekaj (njemu) dragocenega.
Osebe so zelo zanesljive, dosledne, natančne in stalne. Strah jih je spontanosti in vse v svojem življenju naredijo predvidljivo. Problem je v tem, da gredo mnogokrat preko sebe in svojih zmožnosti, da dokončajo kar so si zadali, s čimer pa škodujejo prav sebi. V primeru obsesivno kompulzivne osebnosti je primernejša globinska in dolgotrajna psihoterapija.
Pri obsesivno kompulzivni motnji (OKM) pa se pojavljajo obsesivne misli, ki peljejo do kompulzivnih dejanj.
Obsesivne misli so prisilne misli, ki prepričajo posameznika, da nekaj naredi / preveri / popravi / ponovi - tako imenovana kompulzivna dejanja. Posameznik je prepričan, da se bo zgodilo nekaj slabega, v kolikor ne izvrši dejanja. Posledično prihaja do obredov, to so ponavljajoča se prisilna dejanja, s katerimi se poskuša zmanjšati anksioznost in napetost. Jedro problema v tem primeru pa je predvsem nadzor in kontrola.