Za prepoznavanje posttravmatske stresne motnje poznamo štiri značilne kriterije.
To so:
1. Oseba je bila izpostavljena nekemu travmatskemu dogodku. (Kaj se definira kot travmatski dogodek si lahko ogledate v drugem post-u.)
2. Spomini na travmatski dogodek so lahko izbrisani ali popačeni, povrnejo se hudi občutki ali pa prihaja do nenadnih "flash back-ov".
3. Izpostavi se izogibajoče vedenje, oseba se izogiba situacijam, ki so podobne travmatskemu dogodku, ki ga je doživela ali pa situacijam, prostorom, ljudem, ki le spominjajo nanj.
4. Prihaja do povečane senzibilnosti: oseba postane veliko bolj čustvena, bolj občutljiva na dražljaje, prevelika količina zunanjih dražljajev postane izjemno moteča.
Pri doživetju travmatičnega dogodka je pomembna primerna pomoč, ki jo lahko ponudimo človeku. Klasična psihoanaliza v tem primeru ni primerna, ker oseba potrebuje veliko empatije in razumevanja. Kljub temu, da je tudi to vključeno v klasično psihoanalizo - se to zaznava na področju ne-izražanja. V primeru, da je oseba doživela travmatično izkušnjo, pa pri okrevanju in predelovanju potrebuje aktivno sodelovanje terapevta, aktivno izražanje razumevanja in potrjevanja.