Kako ljudje gledamo na znanost in kaj je tisto, kar lahko označimo z izrazom znanost? V kolikor se poglobimo še globlje – kaj je kognitivna znanost? Pojem znanosti si razlagamo kot sistem vrednotenja idej.
Znanost dejansko postavlja skupina ljudi, t.i. znanstvenikov – sistem, ki razločuje ideje na tiste, ki jim lahko zaupamo in tiste, ki našega zaupanja niso vredne. Torej je znanost nekaj, kar nepremakljivo drži, hipoteze in posledično trditve ter dejstva, ki so nezmotljiva, pri katerih ne moremo dokazati nasprotnega? Znanost vzpostavlja »kolektivne možgane«, ki učinkovito vrednotijo nove človeške ideje in spoznanja ter jih z dano vrednostjo spreminjajo v zanesljive in tako rekoč »znanstvene«, torej zaupanja vredne, da držijo. Šele ko poznamo razliko, kaj je znanost in kaj znanost ni, lahko definiramo tudi človeško izkustvo.
Kognitivna znanost je v svojem razvoju konstantno doživljala napetosti med znanostjo in izkustvom in prepad, ki ga z manjšo intenzivnostjo doživlja še danes. V življenju lahko opazimo primere, ko človek doživlja - prihaja do izkustva, kjer se znanost »umakne«. Znanost deluje, a vendar se človek v danem trenutku ne ukvarja z znanostjo. Preprosto doživljanje ljudi premaga znanost, v kolikor pogledamo neko situacijo med dogajanjem. V nasprotnem primeru, ko se ne dotikamo trenutka, v katerem smo, temveč se dotaknemo teorij ter dejstev, ljudje ne verjamejo doživljanju, ki ga niso doživeli temveč znanosti.
Ljudje poslušamo znanstvene razlage in jim verjamemo. Vseeno pa je potrebno določene stvari in/ali dejanja preizkusiti, doživeti. Na tem mestu lahko opazimo kako izjemnega pomena je povezanost med znanostjo in izkustvom.
Commentaires