Stresni dogodki, ki so lahko prisotni v razvoju osebe, vplivajo na posameznikovo dušo in telo ter lahko rezultirajo v raznih organskih in duševnih spremembah in posledicah v odrasli dobi.
Vpliv tako na psihično kakor fizično!
Stres izzove veliko količino telesne energije, ki je posameznik ne zmore ali ne zna izkoristiti in predelati. To se kasneje - po določenem času - lahko kaže tudi v organski bolezni. Ko je človek v strahu in pod stresom, doživljata največje breme srce in ožilje, takoj za tem pa prebavni sistem. Najpogostejše težave in bolezni, povezane s stresom in drugimi psihičnimi situacijami, ki izbruhnejo na telesni ravni, so koronarna srčna bolezen, zvišan krvni tlak, možganska kap, migrena, prebavne motnje, zgaga, čir na želodcu ali dvanajstniku, ulcerozni kolitis, mišični spazmi, žilni krči, diabetes, rak, revmatoidni artritis, alergije, astma, spolne težave in debelost.
Travmatični stres vpliva na vsa področja človeškega delovanja!
Travmatični dogodki se delijo tudi glede na vsebino neprimernih in neugodnih doživljanj. Vsaka podvrsta travme opiše svojo dimenzijo travmatičnega dogodka. Prva dimenzija zajema pet tipov, in sicer: travma navezanosti, travma identitete, travma soodvisnosti, samoaktualizacijska travma in travma preživetja. Druga dimenzija se naslanja na zunanje, objektivne kriterije in zajema dve kategoriji: prva se transformira iz enega posameznika na drugega posameznika, druga pa se transformira preko generacij v mlajše generacije, in sicer v družini ali kolektivno.