Ljudje smo čustvena bitja, ki se vsakodnevno srečujemo z različnimi stresnimi dogodki. Posledično se je pojavu, kot je stres, nemogoče izogniti. Gre za pojem, ki povzroča obremenitve, te pa lahko povzročijo upad motivacije za delo in zmanjšujejo učinkovitost. Najpogosteje so pomemben dejavnik stresa pri delu razmere in dogajanja na delovnem mestu, kjer posameznik v povprečju opravlja osemurni delovnik.
Normalni stres ≠ distres!
Pri normalnem stresu gre za ravnovesje med dojemanjem zahtev in sposobnostmi za upravljanje z zahtevami. Negativni stres ali distres se pri posamezniku pojavi, ko se znajde v stiski in zahteve presegajo njegove sposobnosti. V kolikor posameznik nevarnost oceni kot nekaj, kar lahko premaga in s čimer se lahko sooči, je varen pred distresom. Pomembno na tem mestu je, da se sooči in predela, tako uspešno prebrodi oviro. V večini primerov pa distres žal ostane ne-poimenovan, nepredelan, se potlači v nezavedno čustveno stanje posameznika. Posledično je dolgotrajen in mu je treba posvetiti več časa za premagovanje in ravnanje z njim, saj v primeru, da se posameznik s situacijo ne sooči, svoj stres še potencira.
Posledice?
Ena najpogostejših psihičnih posledic stresa, ki jo občuti največ ljudi, je depresija. Povzroči predvsem motnje na področju razpoloženja in vedenja. Poleg tega je zelo pogosta posledica stresa tudi izgorelost. Osebe se tako psihološko, kakor tudi fizično umaknejo od upravljanja delovnih nalog in postorijo le tiste stvari, ki so nujno potrebne, da obdržijo službo.
Med psihične posledice se uvrščajo tudi fobije, nočne more, impotenca, družinske težave in nespečnost. Posamezniki se začnejo izogibati morebitnim situacijam, ki bi jim povzročile že najmanjšo obremenjenost ali izziv. Med drugim je prisotna tudi utrujenost in težje ravnanje s problematičnimi dogodki.
Kako pomaga psihoterapija?
Ogromna razlika je med tem, kar vemo, torej razumemo in med tem, kar dejansko začutimo in zmoremo, oziroma začutimo, da zmoremo. Po navadi je to razlika, ki je odločilna pri tem, da v nas pride do želene spremembe. Boljše zavedanje, tako telesa kakor notranjega doživljanja, naših občutkov telesa in z njimi povezanih čustev omogoča boljše upravljanje s čustvi. Učinkovito upravljanje s čustvi pa je ključnega pomena, da uspešno in učinkovito premagujemo stresne situacije, gladimo svojo samozavest in samopodobo ter se bolje znajdemo v medosebnih odnosih.