Depresija in anksioznost

Depresija - značilnosti...

»Za depresijo je značilno znižano razpoloženje, zmanjšanje energije in dejavnosti, manjša je sposobnost za uživanje, upadejo zanimanje, interesi in koncentracija. Že po manjših naporih se pogosto pojavi utrujenost.« (Pregelj idr., 2013). 

 

Ob razpoloženju, ki ga imenujemo depresija se pojavijo motnje spanja, med njimi zgodnje prebujanje in nezmožnost zaspati nazaj ter motnje teka, med njimi zmanjšanje teka s hujšanjem ali povečanje tega s prekomernim nažiranjem. Pri depresiji prihaja do upada samospoštovanja in zaupanja vase, prihaja do različnih idej o krivdi ter razmišljanja o lastni ničvrednosti. Depresivno razpoloženje se redko spreminja in se ne odziva na zunanje okoliščine. Prihaja (lahko) tudi do telesnih simptomov, predvsem kot bolečina (glavobol) ali druge telesne težave.

Poznamo več nivojev: blaga/zmerna/huda depresija.

»Depresijo oziroma depresivno epizodo klasificiramo glede na število in izrazitost simptomov kot blago, zmerno ali hudo, pri čimer so pri hudi depresiji lahko prisotni tudi psihotični simptomi.« (Pregelj idr., 2013). Pri depresiji je (lahko) prisotna huda anksioznost in vznemirjenost. Ena od pomembnih tematik, ki se dotikajo posameznikov z občutki depresije oziroma depresivno osebnostno motnjo, je tudi pojem smrti. To je ena od danosti bivanja, na katere človek nima vpliva, misel nanjo pa je pod površjem našega psihičnega funkcioniranja močno prisotna, saj je neločljivo povezana z življenjem. Ko je posameznik soočen z enim od štirih temeljnih eksistencialnih vprašanj, kot so svoboda, (ne)smiselnost, izolacija in smrt se pri njem običajno pojavi t.i. eksistencialna anksioznost. Običajno depresivni ljudje »bežijo« od takih in podobnih vprašanj, saj v njih vzbujajo tesnobo, celotni psihični aparat pa jih z obrambami varuje, da se od omenjenih tematik ogradijo.

 

Dandanes je po sledeh sodobnih raziskav in objav v strokovni literaturi,  močno prisoten občutek, da je (tudi) med otroki in mladostniki vse več takih, ki trpijo za depresijo. Med njimi posamezniki sprva poiščejo pomoč pri zdravnikih in/ali psihiatrih, kjer jim predpišejo farmakološko zdravljenje z antidepresivi. Vendar se osebam, ki antidepresive uživajo več mesecev oziroma več let, stanje ne izboljša, težave niso odpravljene, včasih se celo poglabljajo. Ali gre res za depresijo ali le zametke, ki jih je mogoče rešiti s psihoterapijo? Običajno si prisotni občutki praznine, osamljenosti, nezadovoljstva s samim seboj, brezsmiselnosti in brezciljnosti… Pred zdravljenjem z antidepresivi je nujno preveriti, kaj se dejansko skriva v ozadju posameznikove nesreče!

Depresija med mladimi?

Anksioznost - značilnosti...

»Osnova vseh anksioznih motenj je povečana tesnoba, ki je tako obremenjujoča, da moti vsakodnevno delovanje in uspešno udejstvovanje ter slabša kakovost življenja. Tesnoba pri anksioznih motnjah torej izgubi svojo varovalno funkcijo in postane moteča.« (Pregelj idr., 2013). Vsesplošne in konstantne občutke anksioznosti (lahko) spremljajo tudi telesni znaki.  Simptomi anksioznih motenj se kažejo kot tresenje, mišična napetost, potenje, vrtoglavice, omotice, palpitacij in bolečine v epigastriju. Prekrivanje telesnih znakov anksioznosti z znaki različnih telesnih bolezni utegne otežiti diagnosticiranje.

Varovalna aksioznost

Anksiozne motnje sodijo danes poleg depresivne motnje, med najpogostejše vzroke iskanja pomoči. Anksioznost je čustvo, ki je poznano vsakomur od nas. Varovalna anksioznost je primerna in nujna, saj usmerja pozornost na vsebine, ki so za nas nevarne in neprijetne ter hkrati pomaga posamezniku »preživeti« oziroma zanj najbolje reagirati v dani anksiozni situaciji.

 

Realno razločevanje depresije in aksioznosti je drugačno z različnih zornih kotov. Po psihiatrični diagnostiki je depresija ena od razpoloženjskih motenj, medtem ko je anksioznost povezana s fobijami v starejši dobi ali pa je eden izmed simptomov, ki spada v svoje poglavje "anksiozne motnje", ki je enakovredno "razpoloženjskim motnjam". Razpoloženjske motnje pokrivajo npr. manično motnjo, depresivno motnjo, trajne razpoloženjske motnje, bipolarno motnjo in drugo. V sklop anksioznih motenj pa spadajo panična motnja, generalizirana anksiozna motnja, fobične anksiozne motnje, socialna fobija in drugo. V vsakem primeru lahko tako razpoloženjske motnje spremlja anksioznost, kakor anksiozne motnje spremljajo občutki depresije.

 

 

 

Tesnoba je lahko obravnavana tudi kot posledica bolečih in nezavednih doživljanj sebe. Razvoj tesnobe je zmeraj povezan s starši oziroma družino, za katero je značilna pretirana zaščita in vsiljivost ter težave s kontrolo vedenja in razpoloženja. Otrok doživlja nerazumljeno, pretirano zaskrbljenost staršev, hkrati gradi samopodobo osebe, ki je kriva za skrbi drugih, nezaželena in neprimerna. S tako zgrajeno samopodobo in anksioznim doživljanjem vstopa v življenje v odrasli dobi, vstopa v medosebne odnose. V odraslem intimnem odnosu se anksioznost kaže na več ravneh odnosa in močno vpliva na oba partnerja ter čustveno dinamiko njunega odnosa. Prav tako se anksioznost prikrade v druge medosebne odnose, kar lahko pomembno vpliva na posameznikovo vsesplošno funkcioniranje.

Pomembno razlikovanje je tudi med samo anksioznostjo (tesnoba) in strahom. Pogosto se oba čustvena stanja celo enači, kar pa je napaka. Prihaja do poenostavljenih razlag, ki delajo krivico anksioznosti, s tem ko jo v glavnem predstavljajo le kot patološki pol odzivov na zaznavo grožnje. Na tem mestu je pomembno razlikovanje in zavedanje, da anksioznost ni le strah in odziv na različne situacije zaznavanje grožnje, temveč je dinamika notranjega doživljanja, ki se preko določenih zakoreninjenih vzorcev rezultira v naših odnosih in svetu.

Razpoložensje motnje vs. anksiozne motnje. 

Anksioznost pomembno vpliva na dinamiko odnosov.

Anksioznost in strah?

|  Psihoterapevtsko svetovanje, psihoanalitična psihoterapija ter podporna psihoterapija so namenjene vsem, ki se znajdejo v stiski ali si želijo spremembe v življenju.  |

© 2020 by INSIDE, psihoterapija in svetovanje.  |                                  |  Več o pogojih uporabe in avtorskih pravicah tukaj, več o zasebnosti tukaj.  

030 397 700

Trubarjeva cesta 47, 1000 Ljubljana