Čustvujemo povsod, tudi na delovnem mestu. Ena od pogostih napak v odnosih je, da upravljanje želimo nadomestiti s kontrolo čustev. Še posebej v poslovnem svetu se razumljivo poudarja pomen kontrole čustev, saj podjetja zagotovo niso prostor, kjer bi bilo primerno pretirano izkazovanje čustev. A pri tem ne smemo spregledati, da imajo kontrolirana, zatrta ali potlačena čustva še vedno močne učinke v odnosih.
Predvsem v času, ko smo priče vsakdanje stiske zaposlenih na podlagi globalne krize, je še kako pomembno, da v podjetjih ohranjamo visoko motiviran, predan kader. Na žalost nas je čas ponesel v vse pogostejše nezadovoljstvo, razočaranje in celo jezo med zaposlenimi. Uspeh ali propad podjetij in organizacij je odvisen predvsem od vizije in sposobnosti vodij. Uspešen vodja se zaveda, da sta dobro počutje na delovnem mestu in zdravje zaposlenih dejavnika, ki podpirata napredek in učinkovitost delovnega okolja. Mnogokrat je delovno okolje tisto, ki podpira ali ovira posameznika na poti optimalne uveljavitve skozi delovno vlogo in ohranitev dobre poklicne identitete. Poleg tega zaposleni pogosto cenijo skrb podjetja oziroma vodstva za njihovo zdravje, zato se poveča njihova predanost in pripadnost podjetju, zaradi česar ne razmišljajo o zamenjavi delovnega mesta.
Dejavniki, ki posamezniku (tudi) povzročajo stres, so na delovnem mestu.
Najpogosteje so pomemben dejavnik stresa pri delu prav razmere in dogajanja na delovnem mestu, kjer posameznik v povprečju opravlja osemurni delavnik. Posledično zaradi tovrstnih čustveno stresnih situacij nikoli nimamo časa, da bi se ukvarjali z omenjenimi čustvu – jih izrazili, predelali in razumeli.
Četudi čustva v poslovnem svetu uspemo kontrolirati, so še vedno prisotna!
Ljudje smo čustvena bitja, ki se vsakodnevno srečujemo z različnimi stresnimi dogodki. Posledično se je pojavu, kot je stres, nemogoče izogniti. Gre za pojem, ki povzroča obremenitve, te pa lahko povzročijo upad motivacije za delo in zmanjšujejo učinkovitost. Učinkovito upravljanje s stresom je ena od posledic učinkovitega opravljanja s čustvi. Oboje je ključnega pomena, da se znajdemo v odnosih in poslovnih situacijah, ki jih odnosi prinašajo.
Normalni stres vs. distres...
Pri normalnem stresu gre za ravnovesje med dojemanjem zahtev in sposobnostmi za upravljanje z zahtevami. Negativni stres ali distres se pri posamezniku pojavi, ko se znajde v stiski in zahteve presegajo njegove sposobnosti, pojavijo se strah, stiska, tesnoba, občutki nezadostnosti, neprimernosti in drugo. V kolikor posameznik nevarnost oceni kot nekaj, kar lahko premaga in s čimer se lahko sooči, je varen pred distresom. Pomembno na tem mestu je, da se sooči in predela, tako uspešno prebrodi oviro.
V večini primerov pa distres žal ostane ne-poimenovan, nepredelan, se potlači v nezavedno čustveno stanje posameznika, je dolgotrajen in mu je treba posvetiti več časa za premagovanje in ravnanje z njim, saj v primeru, da se posameznik s situacijo ne sooči, svoj stres še potencira. Prihaja do preobremenjenosti, kar na daljši rok (lahko) vodi v izgorelost.
