Sprememba sama je paradoks. Po eni strani si je vsi želimo – želimo si več svobode, več miru, več resnice o sebi. Po drugi strani pa sprememba povzroča notranji upor. Stari vzorci so znani, celo takrat, ko nas ranijo. Bolj domače je vztrajati v tem, kar poznamo, kot stopiti v praznino novega. Res?

Preplet preteklih izkušenj, dednih zasnov, družinskih zgodb in tistih drobnih, skoraj neopaznih odločitev, ki jih sprejemamo vsak dan. Vse to se zliva v vzorce – ponavljajoče se načine doživljanja, mišljenja in reagiranja. Svoje reakcije lahko pogledamo z razdalje, jih ozavestimo in jih povežemo z njihovo zgodovino v terapevtskem dialogu.

Čustvujemo povsod, tudi na delovnem mestu. Ena od pogostih napak v odnosih je, da upravljanje želimo nadomestiti s kontrolo čustev.

Klasifikacija različnih psihoterapij glede na paradigmo, na kateri temelji psihoterapevtska smer...

Leta 1895 je Freud s kolegom Breuerjem objavil knjigo z naslovom Študije o histeriji. Poznamo jo kot prvo knjigo, ki je utemeljila...

Psihoanalitična psihoterapija je primerna za vsakega, ki je sposoben vzpostaviti pristen odnos s terapevtom, ne glede na to ali ima...

Freud je opazil, da duševnost deluje preko funkcij, in sicer »ida« (ono), »ega« (jaz) in »superega« (nadjaz). Delovanje je v tem primeru...